Makedonija
Politika
Vlada
Pred nezavisnosta od Jugoslavija vo 1991, Makedonija bese clenka na Socijalistickata federacija na Jugoslavija. Pretsedatel na Jugoslavija bese Josip Broz Tito koj ja osnova federacijata za vreme na vtorata svetska vojna .
Posle 1991 vladata prifati mnogu elementi na demokratija. Parlamentot donese i prifati ustav na drzavata vo Noemvri 1991 godina.Ustavot garantira graganski prava na zitelite na drzavata koj ziveele podolgo od 15 godini vo Makedonija, pokraj ovie prava e i pravoto na glas na 18 godisna vozrast.Republikata prifati i multipartiski sistem, glavni partii se:
Vmro, Socijaldemokratski sojuz na Makedonija (poranesna Komunisticka partija, Liberalna partija, Partija za demokratski prosperitet na Albancite i Socijalna ta Partija na Makedonija.
Parlamentot go socinuvaat 120 pratenici koj se izbrani so glasanje na sekoj cetiri godini.
Segasniot pretsedatel e Kiro Gligorov, porano parlamentot izbirase pretsedatel. Pretsedatelot postavuva pretsedatel na vladata koj pred toa mora da bide odobren od parlamentot. funkcijata na pretsedatelot na vladata e da gi izvrsuva sekojdnevnite operacii na vladata. Pretsedatelot nemoze da zabrani zakon koj pominal niz parlamentot so dve tretini ili poveke glasovi.
Internacionalna Politika
Najgolemiot tret na nezavisnosta dojde so zakasnuvanjeto vo ostvaruvanje Internacionalno priznavanje na drzavata. Pricinata be se sporot so Grcija okolu imeto na republikata, Makedonija.
Grcija odbi da ja priznaee republikata tvrdejki deka imeto makedonija e ime na severna Grcka provincija, i deka del od ustavot na makedonija sugestira teritorijalni pretenzii sprema taa severna provincija. Grcija isto taka pobara da se zabrani upotrebata na 16 krakoto sonce na znameto na Makedonija koe bilo simbol na kralot Aleksandar.Internacionalniot pritisik na Makedonija dovede do izmeni na ustavot so koj i se dava sigurnost na grcija deka Makedonija nema nikakvi pretenzii prema Grcija ili bilo koja druga drzava ..
Pregovorite so grcija propadnaa a i drugite clenovi na Evropskiot Parlament zastanaa na stranata na Grcija vo nepriznavanjeto na Makedonija zaradi reformite koj treba da se sprovedat vo ustavot.
Grcija i Makedonija se obratija do Obedinetite Nacii za resavanje na sporot okolu imeto. So Grckata blokada na jug i neprifakanjeto na Makedonija vo ON zaradi blokadata od Srbija Makedonija se najde izolirana so slaba ekonomija koja poleka propaga.
Na 8 April, 1993 Polno Internacionalno priznavanje bese ostvareno i drzavata bese primena vo ON pod imeto Bivsa Jugoslovenska Republika Makedonija(BJRM).Imeto bese prifateno od dvete strani Grcija i Makedonija se dodeka ke se dojdi do koneceno resenie .Sporot so znameto isto bese resen koga se smeni od 16 kraci na 8 koe mozi da se vidi na ovaa strana.
Makedonija e uste aktivna vo baranjeto za priem vo Evropskata zaednica, toa baranje bese zajaknato posle priemot na druga bivsa Jugoslovenska republika Slovenija.
Pravosudstvo
Parlamentot postavuva Sudii na Pravniot sud ina Ustavniot Sud na republikata. Isto ima i poniski sudovi za sudska postapka i zalbi. Legalniot sistem se bazira na graganskiot zakon vo koj vleguvaat sudski razgleduvanja na parlamentarni aktivnosti.
Armija:
Republika Makedonija ima Armija so mal broj profesionalni oficeri i e sostavena od mladi luge pomegu 18 i 30 godini koj mora dda sluzat vo Armijata za devet meseci.
Makedinija isto taka ima mala Avijacija i protivvozdusna odbrana i mala Mornarica koja dava patrola na granicite vo Ohridskoto i Prespanskoto Ezero.
Milicijata pokraj normalnite zadaci isto taka vrsi obezbeduvanje na granicnite premini so sosedite so podrska na Armijata.
Socijalna pomos i Zdravstvena zastita
Drzavata obezbeduva socijalni beneficii , penzii i bezplatan zdravstvena zastita.
Ali navreme i efectiven tretman moze da se najde samo vo privatniot sektor. Poveketo apteki se privatni i pogolem broj lekovi mozat da se dobijat bez potvrda od doktor.
Posledici od Demokratijata
Demokratijata vo Makedonija donese mnogu mali promeni vo vlasta. Poveketo demokratski politicari bea lideri vo poranesnata Komusticka partija (vklucuvajki go i pretsedatelot Kiro Gligorov).
Zivotot vo drzavata e isti kako sto bese pod socijalisticka uprava. Standardot po zitel padna na US $ 1,000 vo sporedba so US $1,500 vo 1990. Makedonskite gragani uste moraat da nosat licna karta so sebe kako sto moraa vo socijalizmot, iako tie se slobodni da patuvaat vnatre i nadvor od drzavata. privatniot sektor e vo porast , dodeka drzavnite firmi propagaat zaradi neproduktivnost i zastarena tehnologija. Privatna sopstvenost na zemja i kuki od sekogas bila dozvolena .
Makedonija kako zemjodelska drzava bese najsiromasna vo poranesna Jugoslavija vo sporedba so drugite clenki, toa e situacijata i denes.
Sodrzina
Glavna Strana
E-mail us at: webmaster@makedonija-mk.com
http://www.makedonija-mk.com